cuker

kristiijn ne bolunjeze
panama panama
grenoble grenoble
te stvari vidim tako ciste
sk sks kskks skrite oci se pokazejo
v mami amerigi zvoni
kres kres kres
bobni kreolov
rez,
belina
cistina
horizont
naslikan
mesojed dim
polno dima
mesta, tako skrita
se pokazejo ob polnih dnevih
trg; nasicen z moralo
rapsodija
objest jest jest
zavit u struc kruha
krmezljavcek na poti
v grenoble

razglednica Evropa

padel je rim
grenoble
s svojo strgano mrezo
groza-
noge mi smrdijo
boli me kurac
na ulici grizejo
ocala in spocela
mirno grem dalje
naj marxov sin ureja stvari
nekoc poci
in poletje
se preneha

ljubljana

i je za picke
povej o;e
razborie
stavbe
socializma
zamahni z
eno potezo z
nacetim hrbtom;

povej naprej-
vsi so
vecji od teh stavb
s streh male
cokoladice
sipajo naslado

stisni ZOBE
ZOBE ZOBE
naj boli
naj boli pest
ljubljana
ugrizni v pocelo
mehkega pozara

človek pošast
imam: človek obraz?
proč z zrcalom
povej mi: človek
spet sem in zvit
ko glista
vame podme
vetri padobranov
-NAKLJUČNO-
vpraša
-SREČNO-
nekdo ki mi je postlal
z rožmarinom
ne jenji jokati
obraz:človek
ne smej gospodarja
človek obraz

iz obraza (b)

začnimo z nečim nežnim-
recimo:
izrael
da ne bi
bili slabi ponovimo-
znanost

korakajmo zastave
beremo dekrete:
kleenex, orbico.com

ne pozabimo

majske igre

za hec
spijemo portovec
ali lajt weit:
ob poti

treblinka

rebra4

robstvo svobode ponuja frišne like!
spelji stran te kruljave obraze
ne čakaj, ne trpi
zapelji gospode v trate
na seri z razno krvjo

sami je mamo dosti
nehaj
obstani, obraz
bodi obraz
bodi nesreča
bodi vid
glej nesreče
poskusi s čim drugim
oblikuj si stare navade

skrij sekire
nabrusi nože
prihaja
tisti dolgo pričakovani
dan dolgih kurcev

CMYK

BARVA TERORJA
OBSODBA
NA PAPIRJU
laž je očitna

krpe,staromaslo

teror
ubijaj gospode

LOMI.KRUH.NA.ČELIH.
B O Ž J A S T N I H

chocolate staircase

vse je manj,
vse manj kot tvoje tople noge, miss Burns
topijo se lepo pod soncem,
barve papaje
se umikajo barvi poletja

ko stopiš na travo,
se umaknejo sence-
dolgi pogledi se končajo v
zadušenem nalivu strasti
ker je manj,
kot tvoje noge, greh, se
obsodiš na dotike
pogledov
na meseni kaos lepote

kot kanibal
se ozreš v poslednje sonce civilizacije
vse manj kot gledaš
vse manj, ko se igraš
z božjimi osnutki vse bolj
se tresobnost veča;
mehki sprotni kolobarji
tvojih okončin, spretno
zbijajo misel dneva:
obložiti to carstvo
z mehkimi poljubi

kaos

in smisla ni.
kjerkoli se obrneš
kjer slutiš spoznanja duh
je strmina globkega sna

in smisla ni.
ne pod svetlo božjastjo
ki razjeda oblake sna,
ne v kalni tišini duše.
ki, boreč se,
sama s seboj, iz tega
prekletega mesa hoče.

in smisla ni.
le utrinki nečesa,
kar je že bilo
objokovanja preteklega ni
(ker ni smisla)
kaos prevlada nad nitmi
življa,
kot morja mešajo
skorbutni drobir
kot mravlje si iščejo pot med travami
(še mrtvih mravelj ni)
le spomin, vizije pretekle
slabijo pod soncem
le bitje srca v trenutek
s trenutka dalje.

kost2

strup sveti.
blede dlake povsod.
iz mene
sije
strup
iz tebe
tunel
struna udari
grom
najina
zidova
se naslonita in
tiho
mrmrata