Nekoč so bile bezgove trte
Danes so trte
vina.
Včasih se pesek
prebije skozi zemljo. Dostikrat nič.
Roparji.
Krokarji. Stare babe v krošnjah.
Preluknjana karta
v žepu – in strgano potovanje. Skoz trte, skoz nebo,
Skoz tisto reke
tebe.
In ti drevo okoli
sebe.
Povem enkrat,
povem tisočkrat. Cele klade zgodovine gorijo v peči.
Za koga je to
dovolj?
Komu je dovolj
tišina.
Komu je dovolj
star štumf.
Komu je dovolj
koma.
Dovolj
Dovolj.
Med škrbinami
peska Poundovih razbitih stekel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar