sreda, 28. november 2018

PESEK


Nekoč so bile bezgove trte
Danes so trte vina.
Včasih se pesek prebije skozi zemljo. Dostikrat nič.
Roparji. Krokarji. Stare babe v krošnjah.
Preluknjana karta v žepu – in strgano potovanje. Skoz trte, skoz nebo,
Skoz tisto reke tebe.
In ti drevo okoli sebe.
Povem enkrat, povem tisočkrat. Cele klade zgodovine gorijo v peči.
Za koga je to dovolj?
Komu je dovolj tišina.
Komu je dovolj star štumf.
Komu je dovolj koma.
Dovolj
Dovolj.
Med škrbinami peska Poundovih razbitih stekel.

Ni komentarjev: