star prijatelj se je vrnil k drogi
star prijateljica pijači
prijateljice prijatelj zblaznel
prijateljica prijateljice isto
je to kislost pomladi
omotična zasanjanost
ki se vrača kot star refren
je to gon po samopozabi
tek ranjene živali
ranjen gozd misli
je to namerno padanje v luknje
ki se jih preskoči - ali
preskok prek lukenj vsakdana
nestrpnost čakanja na pravi bus - v Mehiko, Anatolijo, Galicijo, Prem, Erbil?
pomlad se odpre v razodetju življenja
svetla
in kruta
požira svoje otroke
kot stara pesem
vse kar da, ne vzame nikoli več nazaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar