balada

ti velika kot
gospodarstvo
z očesi odprtimi
semaforji
luščiš vosek
z najinega konca rjuhe:
pošlješ me po pivo

objet sem v tebi; ne morem
oglasi se zjutraj
ko šlem ne bo več smrdel
(po zmajevki in vinu)
dovolim si gristi
trpinčiti sebe
ta sluz in cuker
na momente je tvoj
(po zidku gor in dol)
veliko se igraš z lasmi
srca ne premakneš
pošlješ me po pivo

na večer krasta:
veš da se bom izgubil v gužvi
ne opletaj z besedami
kako misliš, da sem se jaz navadil nanje?
kaj bom ko te ukradem
božal lase?
turkiz?
žveplo?

ljubim dlake/švic/meso
in jeklo
(najim mali) kaos
masturbacije v dvoje
ped za pedjo v tebi odkrivam
strup in več strupa

kompanija slepcev v glavi
in tečnih starih žena
tarejo me, sumljivo so tiho
v ponedeljek, v sredo
živim s tabo.

sanjal sem popoldanske obiske
groza namišljenega občevanja
čakam na turčijo.

omrežim zmaja
spustim jeklo ravno dol
brez: prestanka
bolečine
ljubim mrtvo telo

to preprosto pride jeseni:
ko se vse skrije
in ostaneš sam
v dvojini "življenja"
narediš načrt
pošlješ me po pivo
na krust večer
ko dobro veš da se bom izgubil

na koncert 100 kil marmelade
in kaos in pomaranče
kdo je ta nejc bahor?
ga poznam?
njegovo bančno kartico?
njegov kredit?
dolg na davčni?
so to njegovi zobje
deux ex patria
deux ex matria

je to ona, so to njeni lasje?
je to ona, so to njeni lasje
imajo drobiž, drobnjak za pivo?

ne obsojaj jutro po večeru
primi me za roko
skrij ogenj, skrij zobe
poljubi me v filmu,
vendar drži me v pesteh
naj crkne na električni grmadi
tista cunja najinih
teles

v ponedeljek, torek
v popoldanskem času
so to končno njeni lasje
je to groza maščevanja
bridko jeklo
napol je oveseni kristal
je to ona, so to njeni lasje
je to on, je to nejc bahor
ne ga na blef poslati (na krast pank večer)
skrij čevlje in se pokloni

vzemi roke, daj jih na toplo
dva utripa stran: južni balkan