crna avantgarda2

one cup of jasmin
one cup of jazz
(si videl ko se zabliska)

swing 1
swing 2
desni kroše

odprte glave

powder of
power+kafe

na tisti snobovski ulici straši.

balada

ti velika kot
gospodarstvo
z očesi odprtimi
semaforji
luščiš vosek
z najinega konca rjuhe:
pošlješ me po pivo

objet sem v tebi; ne morem
oglasi se zjutraj
ko šlem ne bo več smrdel
(po zmajevki in vinu)
dovolim si gristi
trpinčiti sebe
ta sluz in cuker
na momente je tvoj
(po zidku gor in dol)
veliko se igraš z lasmi
srca ne premakneš
pošlješ me po pivo

na večer krasta:
veš da se bom izgubil v gužvi
ne opletaj z besedami
kako misliš, da sem se jaz navadil nanje?
kaj bom ko te ukradem
božal lase?
turkiz?
žveplo?

ljubim dlake/švic/meso
in jeklo
(najim mali) kaos
masturbacije v dvoje
ped za pedjo v tebi odkrivam
strup in več strupa

kompanija slepcev v glavi
in tečnih starih žena
tarejo me, sumljivo so tiho
v ponedeljek, v sredo
živim s tabo.

sanjal sem popoldanske obiske
groza namišljenega občevanja
čakam na turčijo.

omrežim zmaja
spustim jeklo ravno dol
brez: prestanka
bolečine
ljubim mrtvo telo

to preprosto pride jeseni:
ko se vse skrije
in ostaneš sam
v dvojini "življenja"
narediš načrt
pošlješ me po pivo
na krust večer
ko dobro veš da se bom izgubil

na koncert 100 kil marmelade
in kaos in pomaranče
kdo je ta nejc bahor?
ga poznam?
njegovo bančno kartico?
njegov kredit?
dolg na davčni?
so to njegovi zobje
deux ex patria
deux ex matria

je to ona, so to njeni lasje?
je to ona, so to njeni lasje
imajo drobiž, drobnjak za pivo?

ne obsojaj jutro po večeru
primi me za roko
skrij ogenj, skrij zobe
poljubi me v filmu,
vendar drži me v pesteh
naj crkne na električni grmadi
tista cunja najinih
teles

v ponedeljek, torek
v popoldanskem času
so to končno njeni lasje
je to groza maščevanja
bridko jeklo
napol je oveseni kristal
je to ona, so to njeni lasje
je to on, je to nejc bahor
ne ga na blef poslati (na krast pank večer)
skrij čevlje in se pokloni

vzemi roke, daj jih na toplo
dva utripa stran: južni balkan

rakowa

v tem stanovanju so cunje po tleh.
po redkih vogalih plakati.
strta posoda in zoc na štedilniku

kdaj si si nazadnje umila lase?

senca dvoma se odbija v kotih
in nezmotljiva slutnja čikov, ki pade,

ko čisto narahlo pobelim vogal.

to je najin svet.

stena se bledo reži
v bledem stegnu, ki ga nosiš
ritem in ritem odzvanja odzvanja

slab je vaš meter, ki trosi
te stare police v dnevni časopis

kava, ki vre, mi pove tvojo misel
zapusti ta prostor in stopi vame.

crna avantgarda

črni prstani
in črni lasje
kvazi pank čupa
beli zobje-

ne pusti se zmesti
avantgardni ljudje

v črnem na črnem
ivana mraka
prelivajo v kavo
kalupe

(v črno na črnem)

najljubši lokali
so tam, kjer si najbolj
v očeh
fuj ta ostrina
črnina (na črnem)

sladko v slani
v novi kavarni
kjer padli so znani
kavni napitki

neslavni paradni odlitki

misli so dolge
črnijo tem bolj
daljša ekstaza
v črni

simbol

che je rekel castru
najprej
zažgi svojo plantažo
baretke
alstarke
majce z če-jem
spizdite ven!

spizdite palme
in kokteljčki
ko se gre zares
se gre zares
đejmz din
spije tisti gin

namesto molotovke

frizura

namesto mesta
bobnanje po prsih

panker-komunist-levičar:
koliko skicofrenij pa imaš?
rad bi bil vse, pa si
vse razen sebe.

svojstveni Tvoj ne rabi čelade.

še manj uniforme
(che je rekel kastru)
(zažgi najprej svojo plantažo)

uniforma noče razumeti
da nič ni naše: vse je moje
in tvoje
in njeno. naše ni nič.

razen države; sem prav rekel- država?
je to nekaj kar imam?
je to nekaj kar imaš?

zakaj ponuja motne slike tisti stric
ko reče strpnost?
naše zaupanje?

je on plamen upora?
je on tisti mit?
palestinske šale v šolo
je tu palestina?
tukaj je prazen...