gon

chul sem skozi trto: korake
in spet: koraki
chul sem skozi magazin rozhljanje svinchene svojadi: smeh

prihajajo pome, chuj, besnelih podgan cviljenje, lajezh
lajajo godbo, fokstrot)
zhe vidim: krvniki so; vsak nosi znano ime
osveta
v divjih krdelih se podijo za mano, v kutah
bratje; vso krulijo isto molitev; slovilno kletev
(skozi kute vidim porashchene noge) glasovi se jim treso
ko zgreshijo las moje glave; eskadrilja mrkne, trzne

skozi zobe sikne stih, vklene na mesto gmotno meso
mezhiknejo z nogami znak za; vnov napad

takrat v meni vstane: volja; in ravnica pred menoj vstane
zrasem velikan chez glave; zdrtih topolov strta polja; vse obstane v krchu

sam se zbojim; obsije me: nenavadno, ni sledu o silnih strunah; teme ni
kute so skrile zhalne zobe; nich vech ne brenchi
tishina se razlije skozi polja
napne jadra skozi zrak
naposled se moj mir usede
prek goric na hishni prag (haha!)

gromki zrak prijaha iz mene;
smeh se druzhno skup vlije
s kipechim soncem, z mastnim zrakom; z vinom