bela

ne vidis kaj leti proti tebi
obraz
cigle
spuscas plasticne zmaje v
nebo polno crnih krogel
paradni konji se vznemirjajo
strah tlacen v bisage revnih
znova paradni konji
razmrseni lasje do
naslednjega obreda

tvoja postaja je hlev na beli joski lune

nord

ljubavno razmerje
ledenik/titanik
"hocem te ceprav si dalec pridi blize"
"hocem te ceprav si dalec prihajam blize"
"pridi cakam te na poti v staro celino"
"prihajam, stoj, ne bodi tiha"
"pridi, pocistila sem polje, ne mores me zgresiti"
"prihajam z polno paro, s polno bero mrtvih"
" pridi, topim se od nelagodja"
"prihajam, zvizgam na velike rogove,
nek mulec je zaprt v kapitanovi kabini, trobi"
"oh saj te ze vidim: vladar morij poglavar, zelezni falus, car"
"saj to si ti, frigidna cesnja, kunilingus tropski, gora-
svetis se na obronkih morja"
"hoj! zate sem napravila kristal, globoko skrlatino"
"zate sem oblekel vihar, morja ostrino"
"speljala sem drobir z voda, v sili nuje"
"obglavil sem crnjaka dva, za vrh se kapitana, da lazje plujem"
"drobim se vsa od srece, tresem, gora"
"s sebe mecem resilna jadra, ljudje norijo"
"pojem z vetrom, o tebi, zelezno melodijo"
"na krmi lomijo mi Straussa, ga parajo na krpe, cuj"
"pridi vstric, tam te najlaze zdrgnem, ne pluj na sredo"
"porinem te direkt na bledi fris, umazem te in obelim"
"pridi dragi,ja, in oh, oh,"
"stoj na miru, draga, tako, tako,..."

v tem se eden v drugega vsede, daljni dalj se z gromkim tonom skali;
trenut kasneje, mrtve price kazejo trebuhe sive
v globini led s kovino jeci...

rebra6

ko polovica govori majkl dzekson
druga afgan iraq iraq iran
slavuj tiran novo pesem zvizga
v teh neslavnih trenutkih gobezdanja
mislim nate

skozi kolesa obicajnosti stres ss
nekdo obrne zaluzije
ne cujem dobar, kaze
polovica takoj: laze, laze...
v tej neslavnosti ti molcis
na balkonu slisim hihitanje
bodi moja
ladja bodi moj mec. razparam meglo
na zlebove speljem laz; ljudje so mocni
s tabo pod roko
zazgiva cirkus mirovanja - nic - ne - miruje!
modro podi rdeca
zeleno rumena
kup zlata rusko-poljsko mino
karakterji mesane krvi so nenavadno spretni
z besedo prepodijo vid cloveku to je
tisoc ocetov
tisoc mater
tisoc sinov , tisoc hceri- je oslepelo
tisti vecer
naslednji dan priplava po utecenih smernicah
na novo obrit svet
se sveti v luci
moja glava kosmata
se sveti v tvojih oceh
ob polni luni jih umivam z vodo

gon

chul sem skozi trto: korake
in spet: koraki
chul sem skozi magazin rozhljanje svinchene svojadi: smeh

prihajajo pome, chuj, besnelih podgan cviljenje, lajezh
lajajo godbo, fokstrot)
zhe vidim: krvniki so; vsak nosi znano ime
osveta
v divjih krdelih se podijo za mano, v kutah
bratje; vso krulijo isto molitev; slovilno kletev
(skozi kute vidim porashchene noge) glasovi se jim treso
ko zgreshijo las moje glave; eskadrilja mrkne, trzne

skozi zobe sikne stih, vklene na mesto gmotno meso
mezhiknejo z nogami znak za; vnov napad

takrat v meni vstane: volja; in ravnica pred menoj vstane
zrasem velikan chez glave; zdrtih topolov strta polja; vse obstane v krchu

sam se zbojim; obsije me: nenavadno, ni sledu o silnih strunah; teme ni
kute so skrile zhalne zobe; nich vech ne brenchi
tishina se razlije skozi polja
napne jadra skozi zrak
naposled se moj mir usede
prek goric na hishni prag (haha!)

gromki zrak prijaha iz mene;
smeh se druzhno skup vlije
s kipechim soncem, z mastnim zrakom; z vinom