rimska četrt

RIMSKA ČETRT

mišice so najino bogastvo
najino bistvo kri
dobrohotnost sveta
trese se rusija pred njo

nakremžila se je kot prvič
zobje niso zastonj igra
mastna laž
nov sporazum
pogled v srce
v jasnem večeru
stoji pogum sredi mlake

srci sta podvrženi misli
ubiti nekoga v sebi
in ob sebi drugega vzeti

rusija

stojim pred tabo, rusija, in ti težim
za poljane požgane, za
brate nažgane, vse tvoje sinove
ob tebi zbrane,rusija

v strelnih oblakih naj crkne
elektrika, naj se posuši
pralni stroj
nihče več ne čaka, rusija
na pokole, umor
zdaj pijemo bratje
zvečer bo še temno
prsti bodo otrpli
vzemimo knjige lopate
inšpekcije orodje
vse bo mrzlo v tebi, rusija

le svetli zobje
in odbliski oči

v temi boš srala kri, rusija

iskrenost

bodi iskrena
zakaj te ni naokoli

tuja si mi že stoletja
že stoletja te prekladam
v moji glavi
že stoletja me prekladaš
med tvojimi nogami

bom iskren
že dolgo me ni naokoli

drek

v jedru- drek
vse beži prelomnosti časa
vse je drek drek drek

tudi ti, tvoja bolna noga
tvoj pokozlani obraz
vse je drek
in ti, ki mečeš težke sence vame
tudi ti
si drek drek drek

dalaj lama

razpotje, dalajlama, razpotje
si sploh kdaj poskušal spati
na klopci
ne bi te okregali
ti si car.

razpotje, križanka, razpotje
konjska potica skoz okno
pod tepih preplah
poizkusi razpotje, dalajlama
greh je konj, ki pleše
čudno gledaš, dalajlama
zadihaj 3x, bolje bo
ker bolje bo.

črv


tvoj obraz medla slika sonca
pod rjuhami, na neosvinčen dan
je črv zlezel tam, kjer je toplo
in grizel, grizel

bistrost

bistrost je stvar
jutranje vehementnosti
ha, takole zjutraj
zažgati dom
mamo v peč
brata na kol
takoj zjutraj
ob jutranji kavici
vehementno me ne mara

ko veš kaj narediti
narediš točno
tisto drugo, ki je bilo že od nekdaj tam

ob jutranjim vehementnosti
se pogledaš obraz
in pljuneš v srce

besede podgane

habeas corpus, podgane
svoboda je brez meja
tvoja z mano
moja s tabo
habeas corpus
mati evropa živi za nas
rattus rattus nix illegalis

ALARM

napiši alarm
moscow
alarm

prihaja
zima
ruska
bela

napiši alarm
stockholm
beejing
frankfurt
rim

napiši zahod
so tvoje besede tople
evropa
je bela in
bela smrt

le tihi alarm oznanja
prihaja tisoči
obrnjeni nož

sonce


bodi brez skrbi
za tvojim vogalom
so najlepše rože
sonce se smeje na obraze
in greje
prvi ki pride mimo
dobi rožo
mogoče boš glih ti
in si za stotinko najlepša
sreča te lepo objame

za njenim vogalom si
zmeraj prvi
in rož je mnogo

SEVEDA TO JE ONA
resen sem samo ko spim
računam svetovne usode
štejem števila budale
izbral sem te točno na sredini števil
tebe in edino
ukradem te
in te skozi noč odpeljem v dan
(vonj starih strojev in vonj špirita in olja)
kos mesa prodam zate in nahranim dva boga ptička
ki se ljubita pred tem balkonom
poljubim te
poljubim te
poljubim te
in še enkrat ljubim te

lille, severna francija
o, koliko novih neodkritih resnic
stare babe s prejo usode jih šparajo samo zame
smejijo se pa tako na glas da ne slišim nič drugega kot tvoje sopenje
in tvoje krče
o, glej kaj nama je svet pripeljal
dostavil v srce
rešil večer s tvojim smehom

in kava nekoliko pred šesto. poljubim tvojo oni in počasi ugasnem

nimam rad - en str komad

Nimam rad da se me tepe, tudi če sem bos
In nimam rad, da se me lovi okrog
Tudi če sem nag;
stvar politike in božje previdnosti

sekata kočnike in rušita kolišča mojih pradedov
trgata gate mladim komunistom in lovita
stare voaerje po grobnicah sveta.

O, kruta večnost trenutka, božji čas
samega dolgočasnega soglašanja
scanja v veter
in onanističnega big brotherja

blokada poti?
ni problema,
na levo bo treba iti
pa okoli starega proletarca, pa smo tam.

blokada vesti?
ni problema, prižgi televizor…

puške in pištole v vsako hišo
in naj se godba prične
pa žalostne pesnike tudi, še posebej Whitmana.
V knjigah nima kaj iskati.
pašnike so odpeljali in jih prodali kitajcem
in zdaj se stari stric z brado ne more več žogati na njih…

revolt

Ognji so se umirili
počasi se bomo odpravili domov.
sence so se že oddaljile

še ena nična trdnjava proze
še eno zlobno naklepanje besed
in še vse postojanke vmes
bilo nas je tisoč, sto
naredili smo konkretno-
z zavestjo v rokah,
in palicah in argumentih.

Ostali so zmedeni
pajaci,
lovili svoj strti svet na gorečih pergamentih
stare zaveze, paradigme in definicije
gledali smo jih iz hriba
in metali sladke češnje smeha na njih.
Menihi zapadlih resnic
očetje praočetov, pha!

poberite svoje bedarije
in tablice razčlembe
zakone besed ble
in izginite,
naredite
si trdnjavo iz pravil
veliko in visoko,

belo
da že od daleč vidimo
kje tičite reveži.

OBJESTNEŽI

Mrtve mačke mečemo proč
obdržimo samo
tanko nit resnice.
enako mečemo proč
stare razprave in mrtve ptiče.

Nikdar nas ne zmoti veter, ne kamen
še tebe zavržemo, če gledaš predolgo.

saj naše roke so dolge, daljše od reke
in vidimo daleč,
dlje od slehernika
in zmeraj z isto slastjo
in z isto nestrpnostjo čakamo novo noč,
poslednji dan.