Bik

to je že moj tretji bik
keremu sem dovolil
da se mu odmaknem.
izpuhtel je mimo kot puščava
povodec, obešen na ramena
pušča težke sarkazme naokoli

topla plesen prekrije zimo in sneg.

kar še leti nadme, večje, obsežno
tisto grozno, ki se nabira v kisu in v večerih okoli kuhinje, tista
brozga slasti, ki ne ve kam, kod
položiti svoje temelje,
v prahu scincane goljufive sodbe, je kolm,
sveča, mir.

popoldanske elektrike se umaknejo večernemu stroju.

glasovi pesnikov hrumijo za vrati,
za vrati besede, prolog
k umestitvi slovesa, do nove sive
do nove črne, do nove besede, do novih vrat;

tisti, ki stoji, pade.

bik opleta v tisočerih kapsulah v kapljah mokrega večera.

Z zidov iz čela lije podoba in vonj sile, zanalašč in zastonj.


 

Podgane

vojna
in pol še podgane
oficirske

ker imajo tudi podgane
častnike
korpus ena korpus tri

si ližejo epolete
in gledajo nožnice
ukazujejo k čevljem korak
ali spat
razbijat v noč

krast
in brukat mačke

bruhat strihnin
in scat po sedežih letnega kina

in za veliki nočni crescendo
najt ene petke in kiklo
zamižat na en uč
in ugriznit
in spizdit

ČAS 1

ne povej da me čakaš
laž se raztrga v kose
plastične vrečke ter
kot harfa zaveje skoz
žerjave, ograje, luknje

bom čakal povem
strgana vreča sem
v risanki vse oživi
kot v življenju

čas je rekel, da čaka
naslednjo potezo
med katero se vrečke
ne trgajo in ne letijo
letiva in čas čaka.

čas čaka in plast za plastjo
sem oblekel vse ograje.
zapolnil luknje
zapolnil čas
in tu si ti.

ljubav6-7

LJUBAV 6-7

sredi tabora dežja
sredi megle nevsakdanje-

tvoj smeh

sred betonskega podzemlja
v kalni misli ure

tvoj greh

sred panične zmešnjave
kjer mali mir prebiva

tvoj pogled

v sredi slepega dotika
v trenutku male zmede roke

tvoja sled

v mesenem doživetju
tega in onega dni

naslada

sramežljiv ošvrk
ko je vsega konec

bakla, čokolada

Ofenziva do novembra

"ti piješ kakav
js spil sem šnopc krvav.
vampir sem-
od gora do tal."

krvavim na soški fronti
''tip 55 brni, 86ka žvižga''
krvavim na soški fronti
s petelinjim peresom
ti v pumparcah
obešaš perilo, ki ga je neprestano treba prati.

blato, kri in žolč - melanholija
se vali doli v dolino kot počasen
vlak
vojske tvoje in moje zaklepajo srca vanj
in pošljejo razglednice.

s svojega krna gledam slep.

udariva se samo za sončne hribe.
ker je v senci treba! malcat

in fukat

toplino, ki je zapustila kopito puške

zdaj leži v žepih zemlje.

Gangsta november

mali nožiči poleg tiča
so sprejeli ulično taktiko
avizzo, diversia, aversia

proti največji, naj
objestnejši, najžolčni, nesnažni
veliki, masovni, puhli,
izmuzljivi, a

žvečenje mase je nevarno -
piščančje kosti so vsepovsod zdrobljene

vonj po polski kuhinji se vlažno plazi
prek kanalov, žlebov, kandelabrov
z meglo tiho v srca volov.

čez vogal hukne sova
ko po ulicah ležijo noži po tleh
in se strne kri v mrazu tistih
ki upajoč preklinjajo dan
ki čakajo neizbežen jutri
ko zmanjka kruha za namazat
in je treba jest tapete;
posebej tiste z ulice

RUDNIK

    
dvonadstropni turni bus
zjutraj reže
do roba napolnjeno oko - raz - svetljeno

osebni podatki tega in tam,
žice, plastika
in meso, spod-tikanja in prevare
vse že okoli osme ure ko tehnik reče
"Dovolj", steče pesem

blagoslov medmrežja odpre kot konzervo
paštete Pandora ponovno, brez konca,
še enkrat: oko

in loti se pesnik kramp-anja dol
po lestvah v hodnikih v grapah, v grafih.

PRIIMEK

Podedovani priimek mi je čez leta prirasel

Prav prišel pa prav nikoli. S sencami dejanj

Ki so osamljena

In ki jih ni bilo, mirno klepetam.  Pač je konj bližje. Besede

Rastejo iz nič in v nič se vračajo. Objemajo srž, votli oklep.

ALI

Ko se strga neprebrana pesem.

Ko se toča ulije čez zobe, ki jih dobro poznaš.

Ko se neha poletje in zaspijo pijane duše.

Ko zaspi vino, ko zaspi oblast.

Ko postaneš oblast. Ko zaspiš.

Ko ponoči pridejo in ti prerežejo grlo.

Ko ti pustijo par vizitk in vinjeto.

Ko jutranji Familiy Frost gori na vogalu.

Ko strela udari v edino drevo. Ko je ta sredi dialektike.

Ko veja poči, ena pade.

Ko padejo dve.

Ko sprehod skozi park pomeni vojno.

Ko vojna vstopa in izstopa kot poštar ali diler.

Ko je Ali samo burekđinec, ki mu je drugače ime Fa-lik.

Ko mu pade drobiž.

Ko ima največ strank in največ oči.

Ko se skloniš, da bi pobral dostojanstvo.

Pa ga ni.

Ko nekaj smrdi in to nisem jaz.

Ko je času dovolj in prostoru

Ko udari beseda breznogi lopov.

Ko se strga.

Prebrana pesem. 

John Vejn

špilam tarok z Johnom waynom
oba imava pripravljeni pištoli
on še vedno zgleda rahlo gay
ni se za zajbavat z njim

John wajne šteka stalina
všec so mu njegovi brki
pas za pištolo
njegov odnos do grkov
štekam Johnna Wayna
in njegov pas za pištolo

Johny gre solo brez  pištole
ustrelim ga med oči
ker glumim in
sploh ne znam taroka

POHOD

nekaj pohojenega se obeta
nekaj z ulice
nekaj izgubljenega
to in to

žvecim in ura je pol poldne
počasi bo spet
nekaj pohojenega okoli prišlo
z kurcem nabitim
z glavo nabito
na kol
in reklame, poslednja želja
nekaj včerajšnjega
nekaj spranega
nekaj zame čeprav to in to ni zame

mirno žvečim
in obeta se pohod
ulica
to in to
kol z reklamo
1. prizor - brez ponovitve
forever

KLERIK KANDELABER

KLERIK KANDELABER

klerikova krivda je dosegla rezultat
obsodbe ni bilo
pa kaj zato
vsi so bili veseli tisti dan

ko je prišel iz časopisa v dnevno sobo

noč je bila kot brivska pena:
strupena in električna
modra

sami so si krivi tisti
ki visijo s kandelabrov

uničen mir tisocih
uničena notranja mehkoba
uničena komfortna cona

prišlo je na ulico in ulica je rekla:
razfukej pero
tudi jaz hočem mir