prostodušec

slabo se počutiva
v svojih početjih
v neslišnih načelih evrope:
grizljati podokna
turških veljakov
v podobi
neznane zlobe gnilobne:
a ti veš kot izvedel je jaz
rešitve za postarane skrinje zlata
poizkusim, jutri i ti
v volji, je moč
je izgon od moči
in piše
izberi si gozd, kjer lepo ti žgoli
ne misli na temo, svetlobo pozabi
ne ohrabri te vonj podušene živali
samo krik
neke živali, mrčesa
ti vsidra
v kolišče nebo in nebesa

krist

storniral u kamen besed
stepel se za slepi udarec,
slepi uč
nezavedanje uspeha poči
in nosi se poglavje špeha

slabost

storil sem nepovratno
vrnil sem se k tebi
k tvoji kosmati žalosti
k tvoji otožni besedi:
ljubim te

požrl sem kaplje
nabrusil čelo
zaenkrat je v redu
še zdaleč ni dovolj

za tvojo
lepo ostrino
za tvoj ugasnjen cigaret

kot cepec ki sledi kravi
nož ki gre pod rebra
tista pot
ki šteje svoje korake
tisti sveženj gat ki
sem jih opral za to

navzkriž štejem vse so krive
strgane brusnice
in
čokolada

golden horn moon

adio konstanca
navadil sem se na druge droge
doli
v kleti
zvaril sem
hago sofio

nago
brez ogledala
slepo
brez oblačil

trohni če je lepo ne gledam
slepi se z nožem mojo besedo
včasih dovolj
včasih preveč

včasih se trmasto ozrem v luno
in rečem stara
pizda ti matrna

koliba

ustavi klopotalo
slep črnuh v temi ziba
strup je pod soncem pustil
najbrž se je ulegel in zaspau
kdo bi rekel
prazne vreče
slep si stoj
če ne boš pil

saj ni rekla zastonj da je dobrota
tista
ki naju loči
naj bo swinger pes limona
ne
skrivaj luči v temi, kalinka