CMYK

BARVA TERORJA
OBSODBA
NA PAPIRJU
laž je očitna

krpe,staromaslo

teror
ubijaj gospode

LOMI.KRUH.NA.ČELIH.
B O Ž J A S T N I H

chocolate staircase

vse je manj,
vse manj kot tvoje tople noge, miss Burns
topijo se lepo pod soncem,
barve papaje
se umikajo barvi poletja

ko stopiš na travo,
se umaknejo sence-
dolgi pogledi se končajo v
zadušenem nalivu strasti
ker je manj,
kot tvoje noge, greh, se
obsodiš na dotike
pogledov
na meseni kaos lepote

kot kanibal
se ozreš v poslednje sonce civilizacije
vse manj kot gledaš
vse manj, ko se igraš
z božjimi osnutki vse bolj
se tresobnost veča;
mehki sprotni kolobarji
tvojih okončin, spretno
zbijajo misel dneva:
obložiti to carstvo
z mehkimi poljubi

kaos

in smisla ni.
kjerkoli se obrneš
kjer slutiš spoznanja duh
je strmina globkega sna

in smisla ni.
ne pod svetlo božjastjo
ki razjeda oblake sna,
ne v kalni tišini duše.
ki, boreč se,
sama s seboj, iz tega
prekletega mesa hoče.

in smisla ni.
le utrinki nečesa,
kar je že bilo
objokovanja preteklega ni
(ker ni smisla)
kaos prevlada nad nitmi
življa,
kot morja mešajo
skorbutni drobir
kot mravlje si iščejo pot med travami
(še mrtvih mravelj ni)
le spomin, vizije pretekle
slabijo pod soncem
le bitje srca v trenutek
s trenutka dalje.

kost2

strup sveti.
blede dlake povsod.
iz mene
sije
strup
iz tebe
tunel
struna udari
grom
najina
zidova
se naslonita in
tiho
mrmrata

pogrešana

slonim, odlomljen
moj molk
se čuti po hodnikih
KRI VRE
KRI VRE
KRIV SEM
LJUBEZEN ni tarča.
ljubezen je puščica

homens

povej
ljubi pesnik
si
ali
nisi
samostalin?


ti povem jaz
hej, korajža velja
pridi
in smej
se
ker poletje nažiga
priznaj
veš da ti štejem korake

zavesa

dis-funkcionalnost smrdi.
pralni stroj obrača smeti
le koliko štetij je treba
le koliko vrst se našteva?

nič, ker vse je le dim

puh, puh
mali oblaček
spredaj in zadaj oblaki

naš duh pa prevevajo ostanki
ostanki nečesa brez mej.
na horuk se spopadamo s tanki,

štet je le tisti
ki je zrinjen naprej.